Neven Korda: Neznana dežela I: FV (2024-01-31)

Neven Korda: Neznana dežela I: FV (2024-01-31)

DIVA video arhiv, 30. januar 2024 ― Neven Korda je eden tistih avtorjev, ki so pripomogli k razvoju videa kot novega medija, razširjenega v 80. letih preteklega stoletja. Neznana dežela. Prikaz filmskega/video opusa (’80 - ’10) bo potekal med januarjem in aprilom v Slovenski kinoteki v štirih programskih sklopih, ki sledijo razvoju njegove ustvarjalnosti, vsak sklop pa je hkrati vezan na specifičen zgodovinski, produkcijski, žanrski in tudi sodelavski kontekst. Neven Korda je bil - z izjemo zadnjega obdobja fi...

Prešernov dan

KIBLA, 30. januar 2024 ― Prešernov dan četrtek, 8. 2. 2024MMC KIBLA/KiBela, artKIT in KIBLA PORTALVljudno vabljeni, da prihajajoči Prešernov dan, praznik kulture, preživite z nami! Že ob 11. uri vas vabimo v prostor za umetnost KiBela na vodenje po razstavi Množenje in razmnoževanje. S kuratorjem Petrom Tomažem Dobrilo se...
TEJKA PEZDIRC: PROTI SEBI

TEJKA PEZDIRC: PROTI SEBI

Sodobna umetnost (Aljoša Abrahamsberg), 30. januar 2024 ― Razstava "Proti sebi" avtorice Tejke Pezdirc v Galeriji Velenje prinaša osupljiv vpogled v umetniški svet in razvoj umetnice. Tejka Pezdirc je s svojim inovativnim pristopom h kiparstvu ustvarila dela, ki odsevajo njeno potovanje od figuralnega k abstraktnemu. Umetnica, ki s svojimi prostorskimi instalacijami presega tradicionalne meje kiparstva. V njenem najnovejšem delu poglobljeno raziskuje odnos med prostorom in človeškim telesom. S poudarkom na premišljeni prostorski postavitvi in tehnični dovršenosti materialov, kot so marmor, epoksi smola, tekstil in lesene konstrukcije, umetnica ustvarja prostorske atmosfere, ki vzbujajo ambivalentna čustva. Vsak eksponat je del širše prostorske instalacije, ki gledalca nagovarja in mu ponuja možnost aktivnega dialoga z umetnostjo.
Umetnikov material kot metafora

Umetnikov material kot metafora

Dnevnik, 30. januar 2024 ― Slikar Jaka Vatovec je svoja dela razstavil dvodelno – v Galeriji Škuc so na ogled pod naslovom False Magic 3, v Galeriji Alkatraz pa False Magic 9. Umetnik v svojih delih vizualizira subkulture, motiviko filmskih grozljivk, razumevanje duševnega...
Trk digitalnega in analognega

Trk digitalnega in analognega

Dnevnik, 29. januar 2024 ― V ljubljanski Galeriji Equrna na Gregorčičevi 3 bodo jutri ob 19. uri odprli samostojno razstavo umetnice Neže Perovšek, ki nosi naslov Gesta moralne podpore (Gesture of moral support). V razstavi, ki bo na ogled do četrtka, 29. februarja, se je...
Monika Plemen: (Ne)stabilna matrica

Monika Plemen: (Ne)stabilna matrica

Hiša kulture v Pivki, 29. januar 2024 ― osebna razstava Monika Plemen: (Ne)stabilna matrica2. – 23. 2. 2024 otvoritev 2. 2. ob 19. uri kustosinja Mojca Grmek Monika Plemen je ena vidnejših umetnic mlajše generacije, ki ustvarjajo na področju grafike. V svojem delu se veliko ukvarja s pojmom grafične matrice in njenim mestom v polju sodobne umetnosti. Po tradicionalnem pojmovanju je osrednja naloga grafične matrice izključno reproduktivne narave, namenjena razmnoževanju grafičnih listov. V skladu s tem se matrice niso nikoli razstavile ob svojih odtisih, saj so bile zgolj produkcijsko sredstvo in po zaključeni nakladi pogosto tudi uničene. To pojmovanje se začne spreminjati proti koncu 20. stoletja, ko se grafična matrica pojavi v galerijskih prostorih ob odtisnjenih grafičnih listih. Njena prisotnost odpira vpogled v proces nastajanja grafičnih listov, še posebej v tisti del, ki je razviden samo na matrici, ter dokazuje prisotnost tistega, ki je vanjo posegel, in obenem odsotnost odtisa, ki je nastal kot posledica te intervencije. Iz te perspektive je grafična matrica osrednje delo njenega ustvarjalca, ustvarjalke, odtisnjen grafični list pa njen stranski produkt. Umetnica na razstavi predstavlja dva projekta, kjer na različne načine obravnava pojem grafične matrice. V projektu z naslovom Outline (2022–2023), ki temelji na umetničinem eksperimentalnem pristopu do linoreza, je matrica že na meji klasične definicije, saj deluje kot samostojna enota in je tako tudi razstavljena. Grafični list, ki je predstavljen ob njej, je ustvarjen zgolj zato, da nakaže njeno primarno vlogo – kot ilustracija dejstva, da je naklada grafičnih listov še vedno mogoča. Projekt z naslovom 365 (2021–2022) izhaja iz aluminijastih plošč, ki jih je umetnica v času enega leta vsakodnevno nosila s seboj kot neke vrste skicirko in vanje v tehniki suhe igle zarisovala podobe, ki so jo tistega dne najbolj fascinirale. Tako nastalo matrico je vsak dan fotografirala in fotografijo objavila na družabnih omrežjih. Nato je iz st
SAŠA SPAČAL IN KAITLIN BRYSON: RADIOTROFNI FUNGARIJ ALI KAKO NAREDITI PLAŠČ ZA MARIE CURIE

SAŠA SPAČAL IN KAITLIN BRYSON: RADIOTROFNI FUNGARIJ ALI KAKO NAREDITI PLAŠČ ZA MARIE CURIE

Sodobna umetnost (Aljoša Abrahamsberg), 26. januar 2024 ― Z delom Marie Curie in njenih sodelavcev na začetku dvajsetega stoletja je odkritje radioaktivnosti sprožilo velik znanstveni in tehnološki napredek. Vzporedno so se odvijale manj znane zgodovine pravne, socialne in čustvene odpornosti. Medtem so se ranljive družbene skupine borile in se še vedno borijo za preživetje. Potem ko je sevanje povzročilo telesni propad Marie Curie, so ji v radioaktivni gozd sledili številni drugi. Vsak od njih je prispeval nove nauke za tiste, ki so preživeli. Leta 1928 so radijeva dekleta, tovarniške delavke, ki so barvale številčnice ur s samosvetlečo barvo, na sodišču začele svoj dolgotrajni boj za delavske pravice proti delodajalcem, ki jih niso obvestili o tveganju lizanja čopičev, namočenih v radijevo barvo. Leta 1945 je na Sadako Sasaki v Hirošimi padal črni dež radioaktivnega pepela. Deset let pozneje je Sadako v upanju na preživetje začela zlagati tisoč papirnatih žerjavov, kar je trajalo do zadnjega dne njenega življenja. Od leta 1950 rudarji urana Diné, znani tudi kot Navajo, neprostovoljno prakticirajo socialno in ekonomsko odpornost, medtem ko jim smrtonosni radioaktivni izotopi z zanimivim imenom radonske hčere še naprej povzročajo raka na pljučih. Leta 1991, pet let po jedrski eksploziji v Černobilu, so v reaktorju številka štiri našli dvanajst vrst radiotrofnih gliv, ki proizvajajo melanin. Melanizirane glive presnavljajo radioaktivnost v energijo in uspevajo v enem najbolj toksičnih okolij, kar jih pozna človek. Le nekaj mesecev po tem, ko so jih oblasti evakuirale z izključitvenega območja Černobila, se je skupnost starejših žensk vrnila v edini dom, ki so ga poznale. Černobilske babuške kljub nevarni stopnji sevanja še danes živijo na tem območju. Zanje je moč pripadnosti močnejša od strahu pred radioaktivno nevarnostjo. Leta 2018 so bile radiotrofne gobe prvič poslane na Mednarodno vesoljsko postajo, kjer so jih preizkusili kot ščit pred sevanjem. Radiotrofni fungarij je poklon (ne zgolj) ljudem, ki so trpeli in dali s
Novorojenčki globokega tiska

Novorojenčki globokega tiska

Dnevnik, 26. januar 2024 ― Umetniški kolektiv, ki se imenuje Sreda v sredo, sestavljajo mladi grafični oblikovalci, ki so staro blokovsko kurilnico preuredili v svoj atelje. Notri so postavili vso potrebno opremo, da lahko ustvarjajo v klasični, a zahtevni tehniki
še novic